From Slovenia With Love



Pripeta datotekaFrom Slovenia With Love
UTRINKI iz knjige Sarah Fisher
UNLOCK YOUR DOG’S POTENTIAL
Iz knjige UNLOCK YOUR DOG’S POTENTIAL – Sarah Fisher

RAZUMEVANJE OSNOV

Namen tega dela je podati osnove in poenostaviti informacije o živčnem sistemu, ravnotežju, sprejemanju nagonskih odzivov, integraciji čutov in bolečinskem spominu. Vse to znanje za delo s psom nima ključnega pomena v smislu pravilne oskrbe, vendar pa vam bo pomagalo razumeti, zakaj je delo na tleh in delo na telesu tako zelo učinkovito pri izboljševanju drže, zunanjega nastopa in vedenja.

Odnos med telesnimi in vedenjskimi težavami

Za neprimerno in nezaželeno vedenje vedno obstaja razlog in celo vzorci ekstremnih vedenjskih odklonov so najpogosteje pogojeni s prikritimi telesnimi vzroki ali pa sovpadajo s področji notranjih pritiskov nekje v pasjem telesu. Na primer: pri psu, kjer je prisotna zategnjenost in notranji pritisk v področju kolkov in zadnjice in pri tistih, kjer opazimo lastnost stiskanja repa med nogami, opažamo preobčutljivost na zvok, nervoznost v povezavi z novimi situacijami in zaskrbljenost pri kontaktih s tujci. Prav tako tudi zavračajo transport z avtomobilom. Ko je pritisk v omenjenem predelu odpravljen, se vedenje spremeni.
K nezaželenemu vedenju prispevajo svoje tudi drugi dejavniki, kot so pasemske in genetske lastnosti, pomanjkanje treninga, neprimerna oskrba, slaba socializacija in še kaj. Vse to pa vpliva ne le na pasjo telesno držo in gibanje, temveč tudi na način njegovega razmišljanja, na njegove občutke in na zmožnost učenja. Številni vzorci ne-socialnega vedenja izhajajo tudi iz frustracije in stresa, vendar imajo tudi takšni vzroki zunanje »kazalce« - odražajo se v vplivu na držo. Pes, ki je izpostavljen velikemu pritisku, ker ne more izživeti svojih naravnih potreb (na primer potreba po gibanju pri pastirskih pasmah psov, kot so npr. ovčarji) »prenaša« svoje nezadovoljstvo v smislu nepotešenih telesnih potreb kot pritisk v vratu, ramenih in hrbtu. Vse to predstavlja sprožilec v višji meri odzivnosti v smislu pretiranih reakcij v njegovem vedenju.
Vaje, ki so opisane v tej knjigi, lahko igrajo ključno vlogo pri rehabilitaciji celo takšnih psov, ki predstavljajo največji izziv. Tudi pri ljudeh počasno gibanje in dotik lahko pomagata pri povečanju delovanja tistih nevro-prevodnikov, ki so odgovorni za »dejavnik dobrega počutja«. Na enak način TTouch dotiki in talne vaje koristijo tudi psom. Kadar omenjene tehnike uporabimo pri psih, ki so na visoki stopnji živčnega odzivanja, se v presenetljivo hitrem času umirijo in sprostijo. To pa deluje tudi v obratni smeri – na tistega, ki tehnike izvaja vplivajo v smislu občutka umirjenosti, ker je zelo pomembno pri delu s katerim koli psom.
Vedenjsko stanje, emocionalno stanje in mentalno stanje so v tesni povezavi tudi s telesnim stanjem – vsako od njih pa vplivajo na vsa druga v dobrem ali slabem pomenu. Spreminjanje neželene drže v bolj funkcionalno ne olajša le fizičnega slabšega počutja, zmanjša tudi pritiske in spodbuja učinkovitejšo rabo tako telesa kot tudi možganov. Pes, ki se giblje uravnoteženo in z zavedanjem samega sebe, na splošno ne reagira burno v nasprotju s tistim, ki se giblje »trdo« in z nekakšnim odporom. Pes, ki je umirjen, zadovoljen s počutjem in je njegovo telo v vsakem smislu dobro preskrbljeno s prevodnostjo nevro - signalov, prekrvavitve in ostalega, je manj nagnjen k poškodbam in bo verjetneje ostal zdrav, ker stres ne zmanjšuje delovanja njegovega imunskega sistema. Hitreje lahko sprejema nove informacije, lažje se uči, njegovo vedenje in nastop pa sta zanesljiva. Na primer: pes, ki nima težav s sprejemanjem dotikov kjerkoli na telesu, se bo manj branil obiskov veterinarja ali krajšanja krempljev, novim situacijam pa se laže prilagaja. Tak pes bo bolj socialen, bolj samozavesten in hitreje se bo opomogel po izkušnji, ki ga morda razburi ali mu povzroči skrb.


Kaj sta telesno in talno delo?

• Telesno delo je sestavljeno iz specifičnih pasivnih premikov kože, nog, repa in ušes, kar poveča cirkulacijo in zmanjša pritisk.
• Talno delo sestavljajo počasne, skrbno izpeljane vaje na povodcu skozi postavitve drogov in stožcev ter preko različnih površin, kar izboljšuje koordinacijo in uravnoteženost gibanja.



Živčni sistem

Živčni sistem zaznava in prenaša spremembe stanj tako zunaj kot znotraj telesa in se na ta stanja odziva. Senzorične dražljaje prenaša v možganske centre in hrbtenjačo, prevaja informacije in jih prenaša do odzivnih celic, npr. v mišice, ki se premaknejo in odgovorijo na dražljaj.


Ravnotežje in propriocepcija

Ravnotežje je stanje telesne stabilnosti, kjer je pasja teža enakomerno razporejena na vsa štiri stopala in ko se je zmožen gibati in spreminjati držo v skladu z zahtevami, ne da bi bila pri tem potrebna očitna reorganizacija njegovega telesa.
Samozavest in samokontrola vplivata na samo-nosilnost (in obratno, vplivi potekajo v obe smeri). Pes, ki je fizično, oziroma telesno izven ravnotežja, se bo odzival bolj burno in emocionalno kot pes, ki je preko celotnega telesa enakomerno razvit.
Propriocepcija je del živčnega sistema, ki skrbi za zavestno zavedanje psa na pozicijo njegovih sklepov ne da bi moral pogledati, kako stoji. Je tudi del njegovega koordinacijskega sistema. Psi s slabo propriocepcijo in slabim ravnotežjem so pogosto previsoko vzravnani, hiperaktivni, majavi ali nerodni. Lahko tudi hlastajo po zraku, se vrtijo ali vlečejo povodec, se zaletavajo v ovire, preko katerih morajo, tekajo k lastniku ali vodniku in pri teku nekako »padajo naprej«. Navadno jih je tudi težko pripraviti do potovanja v avtomobilu in pogosto kažejo resnično zaskrbljenost, če morajo skozi vrata ali ozke prostore.


Strah, bolečina in bolečinski spomin

Ko se zgodi prva poškodba, povzroči akutno bolečino in vpliva na gibanje, toda še takrat, ko je poškodba ozdravljena, se pes lahko vede, kot da je v prizadetem predelu še vedno nekakšna ovira, bolečina, neudobje, motnja. Vse to je lahko posledica dejstva, da pes še vedno prilagaja držo in hojo že ozdravljeni poškodbi in bolečini, ki je bila prisotna, pri tem pa razvije neenakomerno hojo in držo, lahko pa je posledica bolečinskega spomina. Bolečinski spomin je dobro znan fenomen, ki je bil raziskan pri ljudeh. Pomeni da je pes na primer še vedno preobčutljiv na določeno nogo, ki je bila poškodovana in jo tako tudi obravnava, ne glede na to, da je bila poškodba uspešno ozdravljena, da se je kost zarasla in da so vezi zaceljene. Bolečinski spomin lahko pomeni frustracijo in povzroča zmedo, ker je včasih težko vedeti, kateri prvotni problemi so v resnici še vedno prisotni in če sploh so.
Bolečina in strah lahko sprožita podobne odzive, zato je pomembno, da znamo to prepoznati. Ne glede na vzrok, je zaskrbljenost za psa še kako resnična in zanj zelo realna. Telesno in talno delo lahko pomaga pri učenju prepoznavanja odzivov z vplivanjem na živčni sistem in izboljšuje senzorično integracijo. Če je vzrok v bolečinskem spominu, bolečini ali strahu, se bo pasje vedenje vidno spremenilo zelo kmalu po začetku dela.

Senzorična integracija ali povezovanje čutov v celoto

Čuti delujejo skupaj in senzorične izkušnje predstavljajo dotik, gib, vid, zvok, gravitacijo, vonj, okus in telesno zavedanje. Proces, v katerem živčni sistem vse te informacije zbira, organizira in interpretira, pravimo senzorična integracija, ki zagotavlja temeljno bazo za učenje in vedenje.
Študije na otrocih s slabo senzorično integracijo so pokazale, da imajo lahko pomanjkanje telesnega samozavedanja, manjšo samokontrolo, slabše se osredotočajo in imajo zmanjšano zmožnost, da se umirijo oziroma samo-pomirijo. Pogosto imajo tudi slabše sposobnosti prilagajanja na nove situacije, so nerodni, težko se socializirajo in lahko preveč ali premalo reagirajo na zadrževanje na določenem mestu (včasih tudi na zadrževanje telesnih tekočin kot sta slina in urin), na dotik, gibanje, vonj, vid ali zvočne dražljaje. Mnogi psi z vedenjskimi težavami ali tisti, ki se zdijo naporni in težki za trening in ki delujejo preveč vzravnano in nosijo glavo previsoko, kažejo nekatere (če že ne vseh) zgoraj navedene simptome.
Telesno in talno delo pomagata izboljšati senzorično integracijo – oboje pa predstavlja dragoceno orodje pri zmanjševanju nezaželenega vedenja ne da bi bilo treba posegati po dominanci in povzročati strah in silo, kar lahko sproži še več stresnih odzivov. Vključevanje specifičnih vaj in tehnik, kot so delni telesni povoji ali uporaba majice, učenje na nizki postavitvi »teeter totter« (previsna podlaga) ter vplivanje na njegov prehod skozi labirint – vse to lahko dramatično izboljša pasje vedenje že v sorazmerno kratkem času. ......

Sarah Fisher je mednarodno priznanTellington TTouch® inštruktor, pasji trener in svetovalec za pasje vedenje (behaviour counsellor). Dela tako v zavetiščih in vet klinikah, vet. bolnišnicah, kot tudi pomaga trenerjem, učiteljem in lastnikom psov v Angliji in po svetu. Je avtorica številnih priročnikov in knjig (»100 načinov za reševanje problemov vašega psa”,”100 načinov kako do popolnega psa”,”Odkrite potencial vašega psa« ..). Nekateri od njih bodo na voljo za nakup tudi v času poteka klinikeSARAH2SARAH 3...






Pripeta datotekaSarah Fisher v SLO
UTRINKI iz knjige Sarah Fisher
UNLOCK YOUR DOG’S POTENTIAL
OCENITE SVOJEGA PSA


Za začetek ocenjevalnega procesa obstajajo trije glavni načini: glej, poslušaj in občuti. Če še nikoli niste ocenjevali psa na ta način, začnite z nekaj preprostimi točkami, kot je način, kako nosi glavo in način, kako drži rep. Tako kot vsaka nova veščina, tudi ocenjevanje potrebuje praktične izkušnje – in nekateri ljudje so naravno bolj nagnjeni k temu, da znajo bolje uporabljati svoje oči, kot drugi. Vse to je podobno učenju novega jezika in celotna slika se bo pokazala šele takrat, ko bomo združili koščke. Beležite opažanja dnevno ali tedensko, bodite odprti za sprejemanje, predvsem pa: bodite pozitivni. Takšno opazovanje je daleč od tega, da pri psu iščemo napake – namen je spoznati in razumeti psa na neki, čisto novi ravni. Če bomo pozorni na njegove vsakdanje značilnosti drže, gibanja in vedenja, bomo takoj vedeli, kdaj se spremenijo.


GLEJMO!

Opazovanje drže
Vzorci drže se s pasjim vedenjem in karakternimi lastnostmi povezujejo na več načinov in z izkušnjami postane mogoče, da že iz načina, kako se pes giba, kako stoji, kako sede ali leže, dobimo in sestavimo splošno sliko o njem. Iz te slike razberemo, kako se bo v določenih situacijah odzival.
Naj vam postane del navade, da boste del svojega časa, ki ga posvečate psu, preživeli z njim izključno tako, da ga opazujete. Ne pozabite, da ste opazovalec, ne kritik, in da česa takega, kot je simetričen pes, enostavno ni. Vsi psi imajo – tako kot ljudje – odklone od simetrično pravilne drže in prav tako imajo svojo močnejšo in šibkejšo stran.
Naj vaše oči ostanejo mehke kljub pozornosti – uporabljajte periferalni vid namesto tega, da nepremično strmite v psa. Poglejte vanj za trenutek in poglejte stran. Tak način spodbuja možnost videti več. Če imate možnost, snemajte psa med gibanjem in posnetek predvajajte tako pri normalni kot pri upočasnjeni hitrosti.
Čeprav boste že prvič opazili veliko, bodite vedno zvesti preverjanju: opazujte večkrat in beležite. Na ta način boste videli, kaj je pravi vzorec in kaj je morda samo njegov trenutni način v določenem trenutku, v določenem načinu gibanja ali mirovanja.
Vaše opazovanje naj poteka na kakšnem nevtralnem prostoru kot je okolica doma ali kje na vrtu. Bodite pozorni na spremembe: se kaj spremeni, ko je zunaj in teka okrog, ko ga peljete v veterinarko ambulanto, ko je izpostavljen hrupu, potuje v avtu in tako dalje? Bodite pozorni na njegovo telesno govorico, ko srečuje poznane ljudi in tiste ljudi in pse, ki jih ni še nikoli videl. Beležite spremembe, ki se pojavijo, ko srečuje mlajše ali starejše pse. Dobro socializiran, samozavesten pes se vedno nekoliko drugače odziva na različne pasme in na različne starostne skupine.

Sedanje in leganje
Posvetite nekaj časa opazovanju psa, ko se prosto giblje zunaj, njegov tek, pa tudi njegovo gibanje in držo v pesjaku. Bodite pozorni na to, kako sede in kako leže. Ali vedno sede na isti kolk? Ali sedi z zadnjimi nogami naprej ali navzven in postrani? Ali lahko sedi? Ali vedno leže na isto stran? Kako vstane? Deluje takrat njegovo gibanje gladko in tekoče ali se zdi, kot da se trudi, da vstane?

Rep
Bodite pozorni na rep. Ali pes maha z repom hitro ali počasi; so ti gibi konstantni ali občasni in le v določenih trenutkih? Ali se rep premika enakomerno od baze, ali pa nekateri njegovi deli delujejo trdo in nepremično? Poglejmo rep v celoti: ali je povešen navzdol ali je trdno postavljen pokonci? Ali deluje tako, kot da prenaša silo navzven ali kot da je negibno obtičal med zadnjima nogama? Ali maha bolj na levo, bolj na desno ali enakomerno na obe strani? Se med tem gibanjem postavitev repa spremeni? Ali rep maha sem in tja ali v krožnih gibih in ali so ti krogi enakomerni ali bolj na eni strani?


V gibanju

Kadar se pes giba, bodite pozorni na enakomerno gibanje tako v koraku kot v teku. Ali hodi mirno in uravnoteženo, ali hiti naokrog in vse opravi v določeni hitrosti? Se upira, da bi se premaknil tudi če ga pri tem spodbujamo? Dela korake?
Kako pes teče? Ali naredi z zadnjima nogama »zajčji skok« ali je njegovo gibanje enakomerno razporejeno preko obeh kolkov in zadnjih nog? Ali svoje telo krivi bolj na eno stran? Je njegova glava med tekom obrnjena bolj v levo ali desno? Če se pes giba v krogu, recimo na desno: ali se njegova glava in telo gibljeta v obliki loka ali njegova glava in vrat prenašata težo na levo?

Na povodcu

Zapomnite si odziv, ko mu nadenete povodec. Ali je razburjen in nestrpen ali potrpežljivo stoji in rahlo maha z repom? Ali »zmrzne« v položaju, ki ga pripisujemo enemu od osnovnih odzivov? Se prihuli k tlom in si oblizuje ustnice, medtem ko je njegov rep togo zagozden med zadnjima nogama? Kadar ste z njim na sprehodu zunaj, opazujte, kdaj je srečen in sproščen in je njegovo gibanje lahkotno. Ali pa se zdi zaskrbljen in hiti ne da bi se ustavil, da bi povohal kaj ali opravil malo potrebo? So takrat njegova ušesa plosko položena nazaj ob glavi? Ali vas vleče za seboj s pokonci postavljenimi ušesi in gleda ljudi/pse/mačke/avtomobile?
Ali pes hodi v vzravnanem položaju ali se »grbi k tlom«? Se obrača, vrti okoli lastne osi, teka okrog vas, vleče, se ustavi ali gre, ko mu rečete? Ali sploh hoče hoditi na povodcu, ali »zmrzne« ali leže? Je njegova drža toga? Se telo ukrivi v zavojih in ali zadnje noge neposredno sledijo prvim?
Zamenjajte stran vodenja in opazujte psa še s te strani. Nekatere pse to preprosta poteza popolnoma zmede, zlasti če so bili vajeni, da so jih vodili in učili po tradicionalnem načelu pristopanja z leve strani. Če je mogoče, prosite prijatelja ali znanca, naj vodi psa proč od vas in proti vam. Beležite njegov odziv pri tem, ko ga druga oseba vodi stran in kaj se dogaja, ko vam gre naproti: ali hiti, priganja in vleče, da bi prišel hitreje?
Bodite pozorni na držo glave, ušes in repa. Kakšni so položaji? Naravnost? Vzravnano? Nizko ali neenako? Glejte tudi rebrni del in trebuh. Je pes v tem delu na obeh straneh enakomerno razvit ali je v njegovi drži razvidno, da prenaša težo bolj na eno ali drugo stran?
Kadar delate s psom na trdi podlagi ali betonski potki, bodite pozorni, če njegove šape puščajo kakšen odtis: potne blazinice so lahko pokazatelj stresa, lahko pa kažejo enostavno na to, da je psu vroče, zato ne sklepajte prehitro. Upoštevajte temperaturo zraka in opazujte, če se bo ohladil, ko je vaje konec.


Stati mirno ......

Sarah Fisher je mednarodno priznanTellington TTouch® inštruktor, pasji trener in svetovalec za pasje vedenje (behaviour counsellor). Dela tako v zavetiščih in vet klinikah, vet. bolnišnicah, kot tudi pomaga trenerjem, učiteljem in lastnikom psov v Angliji in po svetu. Je avtorica številnih priročnikov in knjig (»100 načinov za reševanje problemov vašega psa”,”100 načinov kako do popolnega psa”,”Odkrite potencial vašega psa« ..). Nekateri od njih bodo na voljo za nakup tudi v času poteka klinikeSARAH2SARAH 3...